Danes (27. januarja 2023) se je Novak Djoković Nole s še eno gladko zmago (vse po 3 : 0!) uvrstil v finale grand slam turnirja Australian Open v Melbourneu.
Pojutrišnjem se bo tam srečal z Grkom Tsitsipasom.
Najbrž se še vsi spominjamo, kako je bilo takrat: Novaka so priprli in nato izgnali iz Avstralije, turnir pa je prvič v karieri dobil njegov večni tekmec Nadal. Sedanji tekmec Tsitsipas je izgubil v polfinalu proti Medvedjevu.
Ob tem sem se domislil, da sem sredi te tragikomedije komentiral dogajanje na skupni strani svoje javne skupine V podpalubju istega čolna; popbrskal sem torej in našel objavo z naslovom V Narobesvetu.
Kar sledi v kurzivi, je originalna objava, napisana 12. januarja lani.
Zdaj se vsi obregajo bodisi ob Djokovića bodisi ob avstralske oblasti. Nihče pa ne zna nič pravega napovedati. Naj torej poskusim jaz.
Glavno vprašanje se zdi, ali bo Djoković dobil priložnost, da nastopi in še desetič osvoji pokal, ali pa ga bodo izgnali.
Iz komentarjev razbiram strah navijačev (in škodoželjnost aficionadalov), da bo Djokovića odločitev avstralskega ministra za imigracijo lahko za vselej ustavila pri njegovem naskoku na teniški Parnas. Deportaciji namreč sledi triletna prepoved vstopa v Deželo na glavo postavljenih tam doli. Nihče pa ne more vedeti, kakšna bodo pravila gostoljubja v Parizu, Wimbledonu in New Yorku. Pariz napoveduje prost vstop necepljenim, ampak Pariz je izročilno Nadalov teren. Da bi se Angleži in Newyorčani lahko tako hitro spametovali, pa ni upati.
In res na Wimbledonu niso delili točk, New York pa je bil brez potrdila o cepljenju nedosegljiv. Nadaljeval sem:
No, in kaj za to?
Dvojno cepljenih je trenutno že 97 % vseh tenisačev iz prve stoterice. Kaj to pomeni?
To pomeni, da bo Novak, ko se vrne, pa naj bo to šele leta 2025 ali že drugo leto – praktično brez konkurence.
Kdo razen njega bo pa sploh še ostal do naslednje pomladi?
Kje bo Nadal? Kje Federer?
Že za drugo leto tako napovedujem finale Djokovič : Tsitsipas.
Seveda le, če se bo slednji uspešno ogibal drugi dozi cepiva (v prvo cepljenje se je vdal šele sredi novembra).
Tsitsipas, ki se je leta 2021 kot skeptik nekaj mesecev dobro držal, se je nazadnje le cepil, a kot se je izkazalo pozneje, zgolj z vektorskim (nemrnovskim) cepivom firme Johnson & Johnson, pri katerem je potrebna ena sama doza. (To cepivo so mediji napadali in razglašali vsak “adverzni dogodek”, ki se je kje primeril.)
Moja napoved, kdo bo v finalu, se sliši morda preroška, a je bila v resnici edino logična, kajti že takrat sem bil sveto prepričan, da mrnovsko cepivo škoduje in povzroča hiranje. In res, kje so danes heroji cepljenja? Kje sta “mlada svetovna voditelja” Federer in Nadal? Eden se je že upokojil, drugi pa je v drugem kolu odpadel v dvoboju z golobradcem. Od nosilcev, ki so bili po logiki stvari (pritiski sponzorjev, medijev) najbolj izpostavljeni in posledično najbolj “precepljeni”, so v četrtfinau finala ostali le trije igralci izmed 16 nosilcev, pa komaj dve igralki izmed 16 nosil! Česa takega še ni videl svet!
Če ne, (sem nadaljeval), pa ga bo (Tsitsipasa namreč) v finalu zamenjal pogumni Francoz Herbert, trenutno 112. na lestvici ATP. O njem se namreč zatrdno ve, da je necepljen.
Tam nekje okrog leta 2030 utegne Djokoviću morda postati nevaren kateri od sedanjih šolarjev, če se bo po muhavosti velikih števil izmuznil posledicam, nošnja mask pa mu bo – po načelu »kar te ne ubije, te okrepi« – pripomogla k mutantskemu razvitju dodatne pljučne kapacitete. Ampak to je še velik velik če.
***
Omenjenega Francoza, edinega, ki se je še celo pred Djokovićem izrekel za svobodo izbire in zavrnil cepljenje, je izključitev s turnirja AO (in pozneje New Yorka) očitno deprimirala, imel pa je več uspeha v paru z Mahutjem, saj sta zmagala spomladi 2022 v Montpellierju. Z Mahutom je skozi leta osvojil vse štiri Grand Slame v dvojicah, medtem ko se kot posameznik ni nikoli posebej izkazal (bil je le finalist na štirih turnirjih nižjega ranga).Zdaj igra na challengerjih po Evropi. Mahut, ki je sicer prijazno podprl pravico domHernertovega samostojnega odločanja, pa si je po sili razmer pozneje iskal razne partnerje (Puetza, Vasselina in F. Martina), a te kombinacije niso bile uspešne.
Prognoza se je končevala takole:
Kakorkoli, ko Djokovic končno sestopi s prestola, ga gotovo čaka položaj predsednika Srbije– in takrat bo čas, da se tudi jaz in moji preselimo.
Zdaj vidim, da bo treba še malo naprej na vzhod, v Bolgarijo: najmanjša precepljenost, najnižja umrljivost, glej današnjo objavo v Global Researchu
https://www.globalresearch.ca/urgent-deaths-england-surge-again/5806106
Ajmo, Nole!