Rano zdaj prevajam že drugo Illichevo knjigo v seriji, ki ima iziti9 pri založbi KUD Logos v letih 2023-25. Že pri Medininski Nemezi sem strmel, kako daleč je v 1960., 1970. letih že lahko videl mojster, ki ga imam za največjega socialnega filozofa sploh. V Orodju za sožitnost se loteva problema industrijskega načela stalne rasti in potrebe po ćčloveškem samoomejevanju. Danes sem prevedel:

“Vzpostavitev ekološkega ravnovesja je odvisna od zmožnosti družbe, da se zoperstavi postopni materializaciji vrednot. V nasprotnem primeru se bo človek znašel popolnoma zaprt v svoji umetni stvaritvi –brez izhoda. Obdan s fizičnim, družbenim in psihološkim okoljem, ki ga je sam ustvaril, bo jetnik v lupini tehnologije in ne bo mogel ponovno najti starodavnega okolja, na katero je bil prilagojen več sto tisoč let. Ekološkega ravnovesja ne bo mogoče vzpostaviti, če ne bomo priznali, da imajo namene lahko le osebe in da si le osebe lahko prizadevajo za njihovo uresničitev. Stroji delujejo, ne da bi se ozirali na to, da bodo ljudi zvedli v vlogo nebogljenih zaveznikov pri njihovem uničujočem napredku.“

Občasno bom še kaj objavil tule kot aperitiv.