Včeraj, v petek 11. novembra, sem na WordPressu objavil besedilo Zagotovo sem bil v gozdu. Danes sem prejel pisemce dopisnega prijatelja Nikolaja. V njem je biografsko geslo, očitno zajeto v kakem regionalnem leksikonu:

PEVEC Stane

pesnik

R. 4. marca 1935 na Cvibljah pri Trebnjem (brat Cirila P.). Po maturi na novomeški gimnaziji je študiral slavistiko na ljubljanski univerzi in diplomiral l. 1961. Izdal je več pesniških zbirk: Sonkini soneti (1987), Na robu sebe (1988), obe v samozaložbi.

Stane je torej celo starejši, kot sem mislil. Če v ponedeljek ne bo pošte od njega, ga obiščem na domu.

Včeraj sem na zadnji strani ene od knjig odkril navedbo:

Oblikovanje in tisk Medium Žirovnica.

Tiskarna ima na internetu lepo oblikovano stran. Zdajle pošiljam e-mail na Medium@medium.si.

“Spoštovani, dober dan želim. 

Ne vem, ali me poznate, a mogoče je, da me, saj sem iz branže, ki sodeluje z vašo (pisatelj in prevajalec). Oprostite mi za vdor – upam, da mi izpolnite naslednjo željo.

V zadnjih letih ste pri vas izdali elegantno serijo knjig s pesmimi Staneta Pevca. Spoznal sem ga pred kratkim, poslal mi je knjige, vendar se mu je na paket zapisal bržkone napačen naslov za povratno pošto. (Iskal sem ga tam, mu tudi pisal, za zdaj brez sreče.)

Pevčeve pesmi so me, lahko rečem, da navdušile, in poskusil bom najti njihovemu izboru založnika, tako da ne bo vse življenje ostal le pri samozaložbah. V ta namen potrebujem njegov naslov in/ali telefonsko. Stanetove knjige so tako elegantne, spletišče Mediuma pa tako natančno, da sem prepričan, da mi boste nemudoma odgovorili. Mogoče je, da se mudi, kajti v paketu je Stane pripisal: “Šel sem po gobe / nakar iz gozda domov / kmalu za zmeraj.” Seveda se zdaj bojim, da se mu je morda pozneje še poslabšalo (v prtipisu pojasnjuje, da je moral na urgenco).

Lepo vas prosim za čimprejšnjo pomoč.

Hvala in lep pozdrav”

V ponedeljek ga obiščem, akobogda.