Na svoj (ne)davni spis o Munku sem prejel nekaj episem. Večinoma gre za pohvale in zahvale, nekaj je pa tudi opozoril na sorodne teme pri drugih.

Nekdo me npr. opozarja na objavo R. Marića na portalu Logično.hr o tem, da Kanada uporablja Božička (oz. njegovo ženo) za promocijo vakciniranja otrok. Priložen je video pogovora zloglasne vakserske zdravnice Therese Tam, ki se po videofonu meni z go. Božičkovo, ta pa priporoča otrokom, če želijo imeti kaj od Božička, vakcinacijo, “nice and tight” nošnjo obraznih mask itn. Implicitno se sporočilo glasi: “Otroci (in njihovi skrbniki), če boste ubogali in se dali cepiti, boste nagrajeni.”

Istega dne (24. decembra) je na svoji sijajni platformi “Igor’s Newsletter” Igor Chudov objavil svoje razmišljanje o božičnih dilemah. Opazil je bil, tako kot jaz in še mnogi, da gre pri božičnem praznovanju, v obliki, v kakršno se je sprevrglo, za iniciacijo otrok v svet odraslih, v katerih so nagrajeni tisti, ki verjamejo, kar jim govorijo njihovi nadrejeni. (Ista reč se dogaja med šolanjem, le da ne z darili, ampak s spričevali.) Chudov iz lastne izkušnje izpelje logično resnico, da je med otroki veliko takšnih, ki pridejo “zaroti z Božičkom” do dna, vendar so se zaradi ljubega miru (in daril) pripravljeni še nekaj let pretvarjati, kakor da verujejo (spomnimo se starega argumenta, češ da Bog pomaga le svojim vernikom). No, Božiček obdaruje samo svoje vernike). To zgodnje urjenje v prenarejanju in zatiskanju oči je družbeno koristno, kajti družba kot taka potrebuje kot vezivo laž – razpadla bi, če bi vsak vsakomur govoril zgolj resnico. Tako se otroci naučijo izrekati bele laži in brzdati svojo iskrenost na ljubo družabne obzirnosti. Trening učinkuje, kar se tiče praznika samega, takole, pravi Chudov:

Odrasli se delajo, da obstaja, kar ne obstaja.

Ekonomija dobi priložnost za velik zaslužek.

Ljudje se naučijo pretvarjanja v zameno za nagrado.

Vsi so zadovoljni.

Vendar naredi Chudov še korak naprej. Nekateri otroci se namreč po izkušnji z božičkom res za vse čase sprijaznijo z življenjem v laži, drugi pa to izkušnjo bridko zamerijo vsaj toliko, da v odraslih letih dobro vejo, da ni treba verjeti vsega, kar govorijo drugi ljudje – celo tistega ne, kar jih zatrjuje velika večina, če ne celo vsi ljudje na svetu!

Prvi bodo odrasli najbrž v konformiste, drugi pa v skeptike.

Dober današnji zgled za slednje je Elon Musk, ki bi ga glede na njegovo novo politiko urejanja Twitterja uvrstil med tiste otroke, ki jih je božično spregledanje naredilo za skeptike. Da je proti avtoriteti, je jasno tudi iz tega, da se je po razvezi staršev odločil, da bo živel večinoma pri očetu, a se je kmalu premislil in vrnil k materi.

Seveda, skepsa je eno, vera drugo, resnica pa tretje. Tu seveda ne govorim o nedokazljivi in strašni psihološki resnici, ki lahko temelji na utvari, a ima v resničnem svetu kdaj neznanske posledice.Taka je recimo dogma o brezmadežnem spočetju, zaradi katere so v verskih vojnah ali na grmadah umirali milijoni.

A resnica je, takoj ko ne gre več za psihološko resnico, resnica po sebi, tudi če je ne verjame nihče, in kot takšna ponavadi vendarle najde pot. Pri tem ji je od nekdaj pomagalo znanstveno, objektivno in samodvomno mišljenje. In takšno mišljenje danes še ni do kraja poteptano. Stanje je pač podobno tistemu v času Giordana Bruna.

2

Taisti Igor Chudov mi je dva dni pozneje kot prvi pojasnil, po kakšnem medicinskem mehanizmu prihaja do odpovedi imunosti pri poživljenih cepljenih, ki imajo zdaj hude težave celo z najnavadnejšimi prehladčiči. Ne bom se spuščal v povzemanje kompletnega mehanizma, ampak samo povem, da najpozneje v tej tretji fazi vakciniranja pride do tega, da imunsko dobijo glavno vlogo nevnetna IgG4 telesca, ki so sicer v normalnem imunskem sistemu diskretno v ozadju in skrbijo zgoilj za to, da ne reagiramo (vnetno) na navzočnost snovi, kakršne so arašidi ali cvetni pelod, torej alergenov. Tista antitelesca, ki so delovala dotlej, namreč vnetna (in nevtralizacijska) AgG3, se namreč umaknejo delcem AgG4, ta človeka ne varujejo s tem, da bi skušala vdiralce v sistem nevtralizirati in eliminirati, ampak jih zgolj označijo, tako da jih potem vnetni imunski sistem v celoti ignorira. Tako cepivo “blaži simptome”. A okužba, ki postane imunskemu sistemu nevidna, se ohranja, saj se virusi množijo, in nazadnje bo prišlo do okvar v organih, v katerih delujejo. V tem je sedanji paradoks vakcin, kakršna je Pfizerjeva: do virusa se vakcine vedejo kot do alergenov, s katerimi se da živeti. Po prvem in do neke drugem cepljenju je imunski sistem kot celota še dejaven, po prvi poživitvi pa so možnosti, da ne bo več reagiral, izrazito velike. Chudov pravi nekako takole: To je tako, kot če bi vam v hišo vdrli roparji, vi pa se ne bi zmenili zanje. Lahko da vam ne bodo nadredili nič hudega, saj se ne upirate in jih ne ovirate. Vam bodo pa hišo lepo po tihem spraznili – in se tudi spet vrnili in vračali, dokler bo kaj odnesti.”

3.

Zdaj pa se vračam k Božiču , in sicer v čas, ko ga še ni bilo – tisto leto, ko se je rodil Jezus.

Takole poroča o tej reči Matej v svojem evangeliju (2, 1-18):

Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija.  Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku:

 In ti, Betlehem, dežela Judova,

nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji;

iz tebe bo namreč prišel vodnik,

ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«

Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.«  Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.

Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel od modrih.

Tako jo je Jezus v detinstvu res le za las odnesel.

Herod je torej dal pomoriti veliko otročičev zaradi enega samega otročiča, ki se ga je bal.

4.

Kaj pa lahko naredi vladar, ki se boji vseh otrok? Ki je, z drugimi besedami, prepričan, da mora svojo deželo obvarovati pred vsemi otroki, kajti vsak otrok bo odrastel v odraslega človeka in bo imel svoj zarod. To pa pomeni dodatno breme za naravna bogastva te dežele – za zrak, za vodo, za zemljo, za plodove, za energijske vire.

In kaj če je teh vladarjev veliko in so medsebojno povezani — gliha vkup štriha — tako da lahko vladajo skupaj vsej Zemlji? In so, saj imajo na svojih vajetih vojske, glasnike, modre, pismouke, glasnike, mage, svečenike, tako rekoč vsemogočni?

Če bi sam bil na ta način vsemogočen in bi me bilo iskreno strah in bi bil enako iskreno prepričan, da je na svetu zdaj že veliko preveč ljudi in da je treba njihovo število radikalno zmanjšati, sicer bo planet postal nemogoč za življenje, bi se najbrž brez truda domislil, da bi bilo za ta namen najboljše zmanjšati ali skoraj povsem eliminirati število otrok, ki se rodijo. Kajti število otrok je mogoče zmanjšati že s tem s tem, da ne dopustiš, da bi prišli na svet. In bolj neopaznega načina ni. Gre za betlehemski pokol na fin, tih način, brez vekanja otročičev in brez krikov mater – z jalovostjo in splavi, z “negativno rodnostjo”.

Ta misel bi mi nekako samoumevno porodila še eno, namreč da bi bila vsaka oblika depopulacije najbolj elegantna, če bi bila podobno neopazna – in da bi bila neopazna, bi morala imeti samo odloženo učinkovanje. Tudi v tej ideji ni nič novega. Vsak premeten morilec si želi zavdati svoji žrtvi s strupom, ki bi učinkoval veliko pozneje, ko ga ne bi mogel noben Poirot več povezati z žrtvino smrtjo.

In potem se ideja aplicira. Seveda se ne obnese zgolj pri nerojenih otročičih. Prav tako je mogoče načelo odloženega učinkovanja s pridom uporabiti pri odraslih, pri starcih.

Kam moder mož skrije truplo?

Med druga trupla.

In če jih ni?

Jih naredi. Z vojno, z boleznijo, z epidemijo … S posebno obliko cepljenja.

Do sem nekje sem prišel v svojem razmišljanju o tem, kaj se morda obeta človeštvu, in te misli so bile tako bridke, da sem se raje vrnil k resnici, ki pride prej ali slej na dan, da razsvetli noč kakor betlehemska zvezda.

5

Prav te dni berem – in naj vam bodo te napovedi darilo za leto 2023 – da je guverner Floride DeSantis vložil pred vrhovnim sodiščem predlog za imenovanje velike porote, ki naj razišče ravnanje izdelovalcev cepiv, ker imajo ta nenapovedane stranske učinke in niso ne varna ne zanesljiva.

Medtem pa je v Nemčiji vložila sorodno tožbo tretja največja stranka AfD.

In celo v diktatorski Avstraliji se kažejo razpoke: Dr. Kerryn Phelps, bivša poslanka in predsednica Avstralskega zdravstvenega združenja (ki je odgovorno za protiepidemijske ukrepe, torej ne le za cepljenje, ampak za internacije ipd.), je predložila zveznemu parlamentu poročilo o poškodbah in tudi o tem, kako je osebno terorizirala in cenzurirala člane združenja (zdravnike torej). Poročilo so spodbudile poškodbe, ki sta jih po vakcinaciji dobili Phelpsova sama in njena žena. Z njima je objavil velik intervju časopis The Crhronicle.

Podpredsednik nemškega Bundestaga Wolfgang Kubicki pa je izjavil, da je treba nepojansjene smrti v času prvih dveh tednov po cepljenju proti Covidu nujno raziskati – ta izjava sledi objavi nemške raziskave, ki je kavzalno nespodbitno dokazala, da 30 % vseh smrti po cepljenju povzroča prav cepivo samo.

Vse to pač niso več natolcevanja zmešanih zarotoslovcev moje sorte, ampak dogodki, ki jih glavni mediji ne morejo več zamolčevati.

Srečno novo leto!