V Palestini grejo reči žal na slabše. Privajamo se ne le na to, kar se dogaja, ampak tudi na jezik, s katerim se dogajanje opisuje.
In razmišljam, kako bo šlo to naprej.
Zdaj izraelski propagandisti že dokaj mirne duše pojasnjujejo, da so za svojo množično smrt krivi civilisti sami, ker se pač niso pravočasno umaknili. In morda imajo svoj delež krivde še nebodijihtrebe hamasovci, ki jim ne pustijo oditi.
Hamasovci, ki so edini proklamirani cilj izraelskega iztrebljanja, so poskriti v podzemeljskih labirintih, tako globokih, da jih je mogoče doseči samo z bombami veličine, ki mimogrede pobijejo (vsaka posebej, da se razumemo) še po nekaj sto civilistov, žensk, starcev, otrok.
Bolivija je, slišim zdajle na Russia Today, že prekinila diplomatske vezi z Izraelom. Gotovo bo to zgled tudi za druge države. Takega mednarodnega škandala in dokončne osamitve si niti Izrael ne more v nedogled dovoliti.
Hamasovcem bo treba priti do živega kako drugače, manj opazno za oči sveta.
Ne verjamem pa, da se bodo tega Izraelci lotili po metodi “mož na moža”. Za kaj takega so prepametni. Specialec, ki se spusti v te rove, mora na sebi nositi 50 kg posebne borbene in varovalne opreme. Po sto metrih bo omagal pod tem bremenom.
Posel je mogoče opraviti razmeroma zlahka in morda tudi povsem diskretno, če se podzemlje Gaze izstrada — če se prekinejo dostopi do elektrike, goriva, vode, hrane.
Potem morajo eksterminatorji samo počakati, da hamasovi borci — in gotovo tudi tisti civili, ki so se pred bombardiranjem zatekli v najbližja nedrja matere Zemlje — pocrkajo v svojih rovih kot sestradane podgane.
Nekatere teh “podgan” bodo seveda prilezle na plano, a pri izhodih jim bo mogoče skrajšati muke, najraje z metalci ognja, ki so tišji od streljanja. Tehnika ima že tradicijo, učinkovito so jo razvili in uporabljali že v okopih prve svetovne vojne. Prvi ročni metalnik je iznašel in leta 1901 prepustil pruski vojski v rabo Berlinčan Richard Fiedler. Ali je bil inženir arijskega ali aškenazijevskega porekla, pa nisem mogel ugotoviti. Zato bom raje tiho, kar se tiče ironije usode.
Metalnik plamenov ima sicer slabo lastnost, da je njegovo delovanje vizualno spektakularno in priteguje pogled.
Ha, ampak kaj pa plin?!!! Ta je bolj diskreten, tako rekoč neviden, pa tudi tiho se širi. Pravzaprav potem niti ni treba čakati, da hamasovci et al. pocrkajo od lakote in žeje — samo zapliniti je treba podzemlje. Plin je težji od zraka, torej se ne bo širil na prosto. S tem bo poskrbljeno za zdravje teh zgoraj. Umiranje in trohnenje bi torej potekalo pod zemljo, daleč od vseh drugih oči in ušes.
Če se pri tem poskrbi za popolno medijsko gluhoto in slepoto, bi se reč lahko obnesla. In Izrael je že ukinil informativna omrežja v Gazi.
Prepričan sem, da zdajle izraelski voditelji in generali tuhtajo prav o teh rečeh — in seveda o morebitnih posledicah zanje osebno — ali je mogoče milijone ljudi zapliniti, ne da bi to kdorkoli opazil?
Zakaj pa ne? Nacistom je to uspevalo dolga leta. Še po koncu vojne so Američani v kampu Bergen-Belsen našli peči in “tuširnice”. In človeške skladovnice. In skladišče zlatih zob. In bralne svetilke s senčniki iz človeške kože. In tako naprej.
Tam so nekateri od rabljev potem plačali. Vsi se niso mogli preobleči, zamenjati identeto in se zateči recimo v Kanado.
A v Gazi so ljudje navsezadnje že pod zemljo, tako rekoč v frobiščih — samo zapliniš in zasuješ vhode, pa je. To bi bila potem taka tiha masovna grobnica od tod pa do večnosti.
Potomci rodu, ki je bil žrtev zaplinjanja v nacističnih uničevalskih taboriščih, so, se bojim, le še korak do tega, da najdejo pot do dokončne rešitve palestinskega vprašanja.
Kolo zgodovine se preobrne, ko morjenec postane moritelj.